Kratek oris delovanja glasbene šole
Zgodovina glasbenega izobraževanja pri kulturno umetniškem društvu Pošta Maribor je že zelo dolga in pestra. Zametki učenja pri KUD Pošta na glasbenih instrumentih segajo že nekaj desetletij nazaj.
Posebno pomembno vlogo pri vzgoji mladih glasbenikov je imel zagotovo ljudski učitelj in dolgoletni dirigent Poštne godbe, Ervin Hartman starejši, ki je začel z poučevanjem glasbenih inštrumentov že pred drugo svetovno vojno. Znan je bil njegov harmonikarski orkester. Ob 45-letnici delovanja MLADINSKEGA HARMONIKARSKEGA ORKESTRA (november 1979) je izšel zbornik, v katerem so snovalci med drugim zapisali: »Ves čas delovanja so se v harmonikarskem orkestru vzgajali bodoči godbeniki za pihalni orkester KUD POŠTA. Veliko njegovih članov se je pozneje usmeril v glasbeni poklic, še več pa je takšnih, ki sodelujejo v raznih ansamblih ali muzicirajo samo v svoje zadovoljstvo. Kdo bi se spomnil vseh imen – zagotovo pa jih je bilo sto in sto.« V takratnem zborniku so navedli tudi veliko imen članic in članov mladinskega orkestra, ki so izšli iz njegovih vrst in nekateri med njimi še sedaj aktivno delujejo tako profesionalno kot ljubiteljsko na različnih glasbenih področjih.
Pouk na instrumentih, ki so prisotni v pihalnem orkestru, so poučevali nekateri starejši godbeniki poštne godbe, predvsem pa oba Hartmana, starejši in mlajši. Najaktivnejši je bil sprva seveda Ervin Hartman starejši, ki je bil vsestranski instrumentalist in je poučeval pravzaprav vse instrumente. Največ je bilo običajno harmonikarjev pa tudi veliko kitaristov, pogosto jih je poleg njihovega osnovnega glasbenega instrumenta brezplačno učil še kakšen drug inštrument, ki je bil potreben v godbi.
Kar nekaj učencev – predvsem na trobilih in tolkalih – je poučeval Ervin mlajši. Veliko število učencev; predvsem v sredini 80 let prejšnjega stoletja, in želja po bolje organizirani obliki šolanja je Ervina Hartmana mlajšega spodbudilo, da je v začetku šolskega leta 1976/77, pričel s pripravami na ustanovitev ljubiteljske glasbene šole, ki je začela delovati nato med šolskim letom.
Zastavil je zelo ambiciozen načrt delovanja glasbene šole. Pričeli so z vzgojo predšolskih otrok v glasbenem vrtcu, nadaljevali v oddelku blok flavte in končali s 6-letnim študijem instrumenta. Poleg poučevanja na takratnem sedežu glasbene šole, ki je bil na Slomškovem trgu 3 v Mariboru, so odprli še oddelke na osnovnih šolah Maks DURJAVA, Ivan CANKAR, Bojan ILICH, Janko PADEŽNIK, Dušan MRAVLJAK in Ludvik PLIBERŠEK. Na vsaki od teh osnovnih šol je bil eden glasbeni pedagog glasbene šole, ki je poučeval blok flavto in še enega ali več glasbenih instrumentov, ki jih je obvladal. Na večini teh osnovnih šol so organizirali nastope učencev. Učenci glasbene šole so sodelovali tudi na raznih proslavah in prireditvah osnovnih šol na katerih je imela glasbena šola svoje oddelke.
Uspešnejše učence iz teh osnovnošolskih oddelkov so predavatelji poslali na osrednje nastope vseh učencev na sedežu šole. Ko so učenci dosegli vidnejše uspehe na svojih instrumentih so jih učitelji preusmerili na osrednji oddelek glasbene šole, kjer so nadaljevali šolanje.
Sčasoma so zaradi velikega vpisa učencev na sedežu šole pouk na osnovnih šolah opustili. Delno je bila temu vzrok tudi kadrovska zasedba učiteljev, ki je niso želeli še dodatno širiti. Leta 1980 je učiteljski zbor glasbene šole sprejel učne načrte za instrumente, ki so jih poučevali. Vsak predavatelj glasbene šole je učil po tem prilagojenem učnem načrtu, ki je imel vse bistvene sestavine predpisanega učnega načrta za »državne« šole – razen za instrumente, ki jih na teh šolah niso poučevali. Učni programi na glasbeni šoli so sestavljeni tako, da dajejo poudarek predvsem praktičnemu delu in komornemu muziciranju. Po svojem, in z leti prakse uveljavljenem pristopom, je še naprej učil Ervin Hartman starejši (do leta 1988) – predvsem je poučeval igranje na harmonike.
Poleg praktičnega pouka na posameznih instrumentih je šola dala velik poudarek tudi pouku glasbene teorije. Zaradi zahtevnosti teorije glasbe so se skupaj z vodstvom takratne glasbene šole KUD Jože Hermanko odločili za novo in sodobno metodo učenja teorije glasbe, ki so jo razdelili v tri letnike. Na koncu vsakega letnika učenci opravljajo preizkus znanja in uspešnost le-tega jim omogoča prestop v višji letnik. Zaradi vedno večjega števila učencev so po začetnem skupnem poučevanju nauka o glasbi za obe glasbeni šoli pričeli poučevati ločeno.
Občasno, vendar najmanj trikrat letno, pripravijo v okviru šole komisijske preizkuse znanja v igranju na instrument, učenci pa prejmejo potrdilo, da so izpit opravili v skladu s sprejetim učnim načrtom glasbene šole. Preskus znanja opravljajo tudi ob zaključku šolskega leta pri nauku o glasbi.
Pogosto sprašujejo starši, v čem je razlika med »državno« in našo, glasbeno šolo KUD Pošta. Uspeh učencev v naši šoli je v večji meri odvisen od njihove pridnosti in vestnosti. Učenci obiskujejo individualni pouk na glasbenem instrumentu enkrat tedensko. Šolska ura traja 30 minut, razen tega lahko obiskujejo še nauk o glasbi in občasno komorne vaje. Nekateri občasno sodelujejo tudi v šolskem orkestru in priložnostnih ansamblih. Učenci višjih letnikov imajo nato tudi možnost vključitve v društvena pihalna orkestra ali druge glasbene skupine izven našega društva.
Tedenske obveznosti učencev so zato manjše, kot v nekaterih drugih glasbenih šolah, rezultati pa so v večji meri odvisni od njihovega učenja doma. Zato je razumljivo, da je včasih tempo napredovanja naših učencev v povprečju zmernejši kot v redni glasbeni šoli. Velikokrat pa je takšna oblika za učence in starše sprejemljivejša, ker lažje zmorejo obveznosti glasbenega pouka, kljub temu pa lahko dosegajo dobre uspehe tudi na glasbenem področju.
Učence se navajajo tudi na nastope pred občinstvom na javnih nastopih glasbene šole (najmanj tri krat letno) in to s spremljavo klavirja, orgel, elektronskih medijev ali v manjših ansamblih. Kot zanimivost povejmo, da je bil prvi nastop naših učencev, 21. junija 1977 leta, na katerem je nastopilo 18 učencev.
Pouk na glasbeni šoli KUD Pošta Maribor poteka na vseh pihalih, trobilih, tolkalih, na kitari, klavirju, električnih klaviaturah ter harmoniki.
Že samo dejstvo, da v Pihalnem orkestru Pošta Maribor igra veliko glasbenikov, ki so svoje osnovno znanje pridobili prav v tej šoli, nas navdaja z zadovoljstvom. Veliko je takšnih, ki so v prav v tej šoli naredili prve korake v svetu glasbe in si nato za svojo življenjsko pot izbrali prav glasbeni poklic.
Poudariti je potrebno, da namen glasbene šole ni samo vzgoja kadrov za društvene orkestre, ampak širiti glasbeno vzgojo predvsem med mladimi, najboljše pa usmerjati v druge glasbene šole za nadaljnje izobraževanje. Starejši učenci se glasbeno izpopolnjujejo predvsem v svoje zadovoljstvo; v kolikor pa izberejo ustrezen instrument se lahko kasneje vključijo tudi v Godbo veteranov Štajerske Ervina Hartmana, ki deluje v okviru KUD Pošta Maribor ali kakšno drugo primerno glasbeno skupino.